Pomanjkanje učiteljev: odhajajo tudi tisti, ki so šele prišli

Tudi letošnje šolsko leto je marsikje zaznamovano s pomanjkanjem učiteljev. "Stanje je podobno kot lani," nam je povedala Mojca Mihelič, predsednica združenja ravnateljev, kjer so lani jeseni ugotavljali, da od vrtca do konca srednje šole primanjkuje več kot 7.000 vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev. "Letos morda zaznavamo še nekaj več upokojitev kot lani, kar pa je bilo pričakovano." Bolj natančne podatke bodo imeli v prihodnjih mesecih, potem ko bodo ponovno izvedli anketo med ravnatelji, je še povedala za N1.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Vinko Logaj, podatkov za letošnje šolsko leto prav tako (še) nima. Iz ankete, ki so jo izvedli januarja lani in na katero je odgovorilo nekaj manj kot 70 odstotkov vseh vzgojno-izobraževalnih zavodov, pa so oblikovali oceno, da je v sistemu v tistem obdobju primanjkovalo skupaj 3.611 učiteljic in vzgojiteljic (velja tudi za moški spol). Samo v osnovnih šolah pa je glede na oceno ministrstva, ki so jo oblikovali na podlagi delnih rezultatov, primanjkovalo 1.846 učiteljic in učiteljev.

Zakaj tako velik razkorak med podatki združenja ravnateljev in analizo ministrstva? Mihelič je pojasnila, da so ob primerjanju podatkov ugotovili, da se je ministrstvo osredotočalo na tisti najbolj nujen kader, s katerimi bi zagotovili ustrezno izvajanje pouka. V združenju pa so upoštevali številko, s katero bi zagotovili kakovosten, neokrnjen program.

Na osnovnih šolah, na primer, zaradi pomanjkanja kadra pogosto ne morejo izvajati pouka slovenščine, matematike in angleščine v manjših skupinah, kot je to predvideno.

Kaj je še pokazala raziskava ministrstva

Ne glede na ta odstopanja pa je analiza ministrstva, ki so jo pripravili maja, pokazala skrb vzbujajočo sliko. Na 360 osnovnih šolah, ki so sodelovale v anketi, je bilo januarja, ko so izvajali anketo, 305 nezasedenih delovnih mest, 1.113 učiteljev pa za večino ali vse predmete, ki so jih izvajali, ni imelo ustrezne izobrazbe. O vsaj eni učiteljici oziroma učitelju brez ustrezne izobrazbe je poročalo skoraj 80 odstotkov osnovnih šol.

Kot smo že večkrat poročali, namreč lahko šole od julija 2023, ko se je spremenila zakonodaja, pod določenimi pogoji zaposlujejo tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja oziroma brez strokovnega izpita, v izjemnih primerih pa tako brez ustrezne smeri kot tudi stopnje izobrazbe.

Primanjkujejo učiteljice matematike, angleščine, slovenščine ...

Kar se tiče obsega ur, ki so jih v osnovnih šolah izvajali učiteljice in učitelji brez ustrezne izobrazbe, je bilo glede na analizo rezultatov ankete največ izvedenih pri matematiki, angleščini in slovenščini.

Šole se s pomanjkanjem učiteljev spopadajo na številne načine. Vse šole, ki so sodelovale v anketi, so navedle, da situacijo rešujejo s povečano tedensko učno obveznostjo. V osnovnih šolah ima tako povečano tedensko učno obveznost več kot 81 odstotkov vseh njihovih učiteljic in učiteljev.

Kot rečeno, je velika večina šol morala zaposliti učiteljice ali učitelje brez izpolnjevanja (vseh) pogojev o izobrazbi. 140 šol je težave reševalo s prerazporejanjem dela med drugimi zaposlenimi ter z nadomeščanjem in reorganizacijo. Šole so si pomagale še z vključevanjem že upokojenih učiteljic in učiteljev, z združevanjem skupin in oddelkov, s sodelovanjem in povezovanjem s sosednjimi šolami ter, ne nazadnje, s študentskim delom.

Val upokojitev

Že v lanskem šolskem letu je več kot polovica osnovnih šol poročala o vsaj eni upokojitvi. V letu 2024 se je tako upokojilo več kot tri odstotke učiteljic in učiteljev, še izhaja iz podatkov ministrstva. Trend pa se bo, kot kaže, še okrepil. Več kot 75 odstotkov osnovnih šol je namreč poročalo, da bo do konca leta 2025 vsaj en zaposleni izpolnjeval pogoje za upokojitev.

Po drugi strani imajo šole težave s fluktuacijo mladih učiteljev. Med tistimi, ki so se v zadnjih treh letih prvič zaposlili za nedoločen čas v osnovnih šolah, jih je 255 prekinilo pogodbo.

"Primanjkljaj bo trajal še nekaj let"

"Pomanjkanje učiteljic in učiteljev v Sloveniji postaja vse resnejši problem, ki vpliva na kakovost celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema," so že v uvodu analize zapisali na ministrstvu. "Šole se vse pogosteje soočajo s težavami pri iskanju ustrezno usposobljenega kadra, zaradi zagotavljanja izvajanja pouka prerazporejajo ure med druge učitelje in zaposlujejo kader brez ustrezne izobrazbe, kar vodi v preobremenjenost obstoječih učiteljev, slabše delovne pogoje in padec kakovosti poučevanja. Težji pogoji dela, občutek izgube avtonomije in nižje plače glede na primerljive poklice pa vplivajo tudi na status in ugled ter posledično na zanimanje za učiteljski poklic."

Navedli so tudi, da bo "primanjkljaj kadrov v vzgoji in izobraževanju vztrajal še nekaj prihajajočih let, zato je pomembno, da izvajamo ukrepe za pridobivanje novih strokovnih delavk in delavcev, za ohranjanje že zaposlenih v sistemu vzgoje in izobraževanja in za širjenje možnosti njihove dodatne mobilizacije za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela".

Štrukelj: Prvič priznavajo, da se bodo razmere še poslabšale

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj analizo ministrstva ocenjuje kot pozitivno, saj meni, da je ministrstvo doslej zanikalo razsežnosti težav. "Kljub nekaterim metodološkim nejasnostim je nekaj elementov v tej analizi pomembnih. Kaže se, da se bodo škarje odpirale, saj prihaja val upokojitev. Pokazalo se je tudi to, na kar opozarjamo že dlje časa: ljudje odhajajo po nekaj letih dela v šolstvu. Vpisi na pedagoške programe pa kažejo, da nikakor ne moremo zadostiti temu primanjkljaju. Stvari se bodo poslabševale, kar na ministrstvu prvič priznavajo."

Ministrstvo sicer navaja širok nabor ukrepov, s katerimi so se lotili kadrovskega primanjkljaja, tako na področju zaposlovanja, (dodatnega) izobraževanja in usposabljanja, štipendiranja, reaktivacije upokojenih učiteljev … Pri vključevanju slednjih po naših informacijah niso bili najbolj uspešni, saj naj bi se na javni poziv, objavljen junija, javilo samo deset upokojenih učiteljev. Uspešnejši so na področju štipendiranja. Potem ko so lani zaradi velikega zanimanja povečali število razpisanih štipendij za študente pedagoških programov s sto na tristo, so napovedali, da jih bodo tudi letos namesto sto podelili dvesto.

"Šolstvo je za to državo, ki nima naftnih vrelcev in zlata, ključnega pomena"

Štrukelj ukrepe pozdravlja, a hkrati opozarja, da ne delujejo v zadostni meri. Povedal je, da se na nekaterih šolah še vedno dogaja, da učitelje zaposlujejo za določen čas 10 mesecev, ob začetku poletnih počitnic jim pogodba poteče, septembra pa jih ponovno zaposlijo za določen čas. Takšno prakso je, posebej v luči razmer v šolstvu, označil za neodgovorno.

Poudaril pa je tudi pomen širšega konsenza o nujnosti izboljšanja razmer v šolstvu. "Politika se tega problema ne loteva dovolj resno, saj se ne zaveda, kako dramatične bodo v prihodnjih letih posledice za kakovost izobraževalnega sistema. To bi morala biti prioriteta vlade in parlamenta, ne samo pristojnega ministrstva. Šolstvo je za to državo, ki nima naftnih vrelcev in zlata, ključnega pomena. Brez tega premika ne bo rešitev, ampak samo neko krpanje lukenj."

Mojca Mihelič je nekoliko bolj optimistična. Ocenila je, da se je trend začel počasi obračati. "Na posamezne razpise zdaj vendarle dobimo prijave," je povedala. S Štrukljem se strinja, da mora šolstvo postati ena od vladnih prioritet, a dodaja, da se ta širša podpora politike že izraža. "Premier nas je že nekajkrat povabil na sestanek, kjer se pogovarjamo o različnih težavah, ki jih imamo po celotni vertikali." To se ji zdi dobrodošel "celostni pristop k reševanju problema, ki smo ga po kosih počasi zavozili".